zakaj
Zakaj biti član sindikata
Rad bi se včlanil v vaš sindikat. Po kolikšnem času mi pripadajo pravice, ki izhajajo iz mojega članstva?
V primeru včlanitve v naš sindikat vam pravice, ki izhajajo iz članstva, pripadejo po šestih mesecih. Dodatne informacije so vam na voljo na www.zsss.si.Zakaj je dobro biti član sindikata?
Ker ti ni vseeno, kaj se v Sloveniji dogaja na področju delavskih pravic in ker želiš na to dogajanje vplivati. Ker širši krog ljudi pomeni več koristnih izkušenj in znanja. Ker imaš rad dobro družbo in se rad srečuješ na športnih tekmovanjih, srečanjih, piknikih in izletih. Ker je dober občutek, če ti v težavah nekdo stoji ob strani in ti pomaga.Kaj pridobim, če postanem član?
Vsak član ima pravico do brezplačnega strokovnega svetovanja o prejemkih iz delovnih razmerij in brezplačnega pravnega svetovanja s področja delovnega in socialnega prava. Določene pravice so lahko dogovorjene samo za člane sindikata. Sindikat svojim članom nudi kolektivno nezgodno zavarovanje, sindikalno solidarnostno pomoč, sindikalne počitnice ter možnost ugodnih posojil preko Delavske hranilnice.Kdo konkretno je tisti, ki mi bo pomagal, ko bom v težavah?
Najprej se lahko obrneš na svojega sindikalnega zaupnika v podjetju. Pravno pomoč nudijo območne organizacije in strokovne službe ZSSS, v reševanje problemov pa se vključuje tudi sindikat dejavnosti na državni ravni.Zakaj bi se včlanil ravno v vaš sindikat?
ZSSS je največja in najštevilčnejša sindikalna organizacija v Sloveniji. V naši sredini je pisano število različnih panožnih sindikatov, kjer vsak najde prostor zase. Smo edini z razvejano mrežo območnih organizacij po celi Sloveniji, da smo lahko bližje svojim članom.Kako se torej lahko včlanim?
Člani se v ZSSS včlanjujejo v enega od sindikatov, ki je član ZSSS. Predpogoj za včlanitev v sindikat je prostovoljni podpis pristopne izjave. S podpisom pristopne izjave še včlanitev ni dokončno opravljena, saj mora biti podpisana pristopna izjava posredovana sindikatu, v katerega se član včlanjuje. Kadar je pri delodajalcu že organiziran sindikat, se podpisana pristopna izjava preda sindikalnemu zaupniku, ki bo opravil vse nadaljnje postopke, vključno s predajo članske izkaznice. Kadar se v sindikat včlanjuje delavec, ki je zaposlen pri delodajalcu, kjer še ni organiziranega sindikata, preda podpisano pristopno izjavo na sedežu območne organizacije ZSSS, ki pokriva območje, kjer je sedež delavčevega delodajalca. Tam ga bodo pristojni seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki ter z njegovimi pravicami, ugodnostmi in obveznostmi, ki jih je pridobil kot član sindikata.Kartica ugodnosti
Sem članica vašega sindikata. Ali imam pravico do kartice ugodnosti in kako si jo pridobiti?
Kartica za vas je bila izdana; preverite na sedežu naše območne organizacije, če je kartica še pri njih, ali pa pri vašem sindikalnem zaupniku v podjetju.Kje vse lahko uporabljam kartico ugodnosti?
Kartico ugodnosti lahko trenutno uporabite na 800 lokacijah po vsej Sloveniji. Lokacije so označene s posebno nalepko kartice ugodnosti.Kje lahko dobim več informacij v zvezi s kartico ugodnosti?
Več informacij o kartici ugodnosti je na voljo na www.zsss.si, v rubriki Kartica ugodnosti. Na voljo je tudi interaktivni zemljevid ponudnikov ugodnosti, kjer lahko natisnete seznam ponudnikov ugodnosti za vsako regijo posebej. V rubriki Kartica ugodnosti je na voljo tudi zloženka o kartici ugodnosti, ki je tudi pripravljena za tisk. Za informacije smo vam na voljo tudi na tel. št. 01/4341-239 ali elektronskem naslovu:kartica.ugodnosti@sindikat-zsss.siNa vaši spletni strani je naveden tudi ponudnik ugodnosti, vendar ob mojem nakupu v trgovini niso vedeli nič o nudenju ugodnosti. Kam se lahko obrnem za nasvet?
Žal se zgodi, da nekateri ponudniki ugodnosti še niso uspeli obvestiti vseh svojih poslovalnic oz. poslovnih enot o nudenju ugodnosti članom ZSSS. Sporočite nam na tel. št. 01/4341-239 ali elektronski naslov kartica.ugodnosti@sindikat-zsss.si, za katero poslovalnico gre in mi bomo kontaktirali ponudnika ugodnosti in ga na to opozorili.Pogodba o zaposlitvi (trajanje, sestavine, itd)
Ali je obvezno v pogodbo zaposlitvi vpisati odpovedne roke?
Zakon o delovnih razmerjih v 29. členu določa obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi, med katere sodi tudi določilo o dolžini odpovednih rokov. Vendar velja, da se glede tega vprašanja stranki pogodbe o zaposlitvi lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca, ki navedeno urejajo.Kakšna je razlika med pogodbo o zaposlitvi za določen čas in pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas?
Bistvena razlika med pogodbo za določen in pogodbo za nedoločen čas je v tem, da je pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas njen čas trajanja znan oziroma določen ali vsaj določljiv. Določen je v primeru, ko je v njej zapisan datum prenehanja, določljiv pa takrat, ko se ob sklenitvi sicer ne ve točno, kdaj bo nastopil pogoj, ki ga stranki določita kot tisti, zaradi katerega bo pogodba prenehala veljati, ga je pa možno določiti: npr. do vrnitve odsotnega delavca. Ko ta pogoj nastopi (ne glede na to, kdaj to datumsko dejansko je), pogodba o zaposlitvi preneha veljati. Pogodba preneha veljati v skladu s to določbo, in za njeno prenehanje strankama ni treba nič posebnega ukreniti: ni je treba odpovedati, ni treba izdati obvestila ali odločbe o prenehanju. Pogodba preneha veljati brez odpovednega roka. V praksi delavci v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas od delodajalca pogosto pričakujejo nek akt, s katerim bo »potrdil« ali jih obvestil, da z določenim datumom njihova pogodba preneha, ampak kot je opisano zgoraj, delodajalcu tega ni treba storiti. Popolnoma pasiven pa vendarle ne sem biti: če namreč nastopi datum oziroma pogoj, ki je določen za njeno prenehanje, delavec pa z delom nadaljuje še po tem času, se šteje, da je sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.Kdaj je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi?
V skladu z določbo 47. člena Zakona o delovnih razmerjih je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, če se spremeni naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, ki ga delavec opravlja po pogodbi o zaposlitvi, če se spremeni kraj opravljanja dela, čas trajanja delovnega razmerja, ter če se spremeni delovni čas iz krajšega v polnega ali obratno (razen če gre za uveljavitev pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu). Poleg tega se sklene nova pogodba o zaposlitvi, kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (po 90. Členu Zakona o delovnih razmerjih).Kako in na kak način je možna sprememba pogodbe o zaposlitvi?
Spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi lahko predlaga katerakoli stranka. Pogodba se spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Delodajalec mora delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi tri dni pred predvideno sklenitvijo. Pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih ni potrebno skleniti kadar gre za volontersko pripravništvo in začasno ali občasno delo dijakov in študentov.Kaj mora vsebovati pogodba o zaposlitvi?
Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati: podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katero delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, kratek opis dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, kraj opravljanja dela, čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabe letnega dopusta. Če je pogodba sklenjena za določen čas, mora vsebovati: določilo ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom, določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa, določilo o znesku osnovne plače delavca, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih, določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače, določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta, dolžino odpovednih rokov, navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca in druge pravice in obveznosti v primerih, ki so določeni v zakonu. Stranki se lahko dogovorita tudi za druge dodatne pravice oziroma obveznosti. Obvezne sestavine določa 29. člen Zakona o delovnih razmerjih.Netipične oblike pogodbe o zaposlitvi (krajši delovni čas, delo na domu, itd)
Ali je možna pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu ?
Je možna. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita za opravljanje dela na domu (razen če gre za delo, za katero poseben predpis določa, da se ne sme opravljati na domu), če:• gre za delo, ki se lahko opravlja izven prostorov delodajalca • če delavec razpolaga s primernimi prostori• če je zagotovljena varnost pri delu.Kot delo na domu se lahko opravlja le delo, ki sodi v dejavnost delodajalca, ali ki je potrebno za opravljanje njegove dejavnosti, sicer ne gre za delo na domu, ampak je potrebna sklenitev druge ustrezne pogodbe.Po zakonski definiciji se kot delo na domu šteje tisto, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v kakšnih drugih prostorih, ki niso prostori delodajalca in ki jih izbere sam. To je bistveni razlikovalni element od kakšnega drugega dela, ki se tudi opravlja v drugih in ne v delodajalčevih prostorih. Preden delodajalec organizira delo v takšni obliki, mora o tem obvestiti inšpekcijo za delo. Ta zahteva je v povezavi z določbo 70. člena ZDR, po kateri lahko inšpektor za delo delodajalca že vnaprej prepove organiziranje dela na domu, se pravi še preden delavec sploh začne opravljati delo, če bi bilo tako delo škodljivo ali če bi obstajala nevarnost, da bi postalo škodljivo za delavca ali za življenjsko in delovno okolje. Sicer se delavec in delodajalec o vseh podrobnostih takega dela dogovorita s pogodbo o zaposlitvi. Predvsem se bosta dogovorila o tem, kdo bo zagotavljal sredstva in material za delo. Po splošnih pravilih mora delodajalec zagotavljati vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko delavec nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti, v primeru dela na domu pa se lahko tudi dogovorita, da sredstva za delo zagotavlja delavec. V tem primeru mora delodajalec delavcu plačevati nadomestilo za uporabo njegovih sredstev, njegovo višino pa določita v pogodbi o zaposlitvi. Ne glede na morebiten dogovor z delavcem pa delodajalec svoje odgovornosti za varnost in zdravje pri delu ne more preložiti na delavca, čeprav ta dela v prostorih, ki niso pod neposrednim nadzorom delodajalca. Zakon o varnosti in zdravju pri delu skrb in odgovornost za varne delovne razmere nalaga delodajalca in enako velja tudi za primer dela na domu. Delavec in delodajalec se bosta morala dogovoriti, na kakšen način bo delodajalec uveljavil ukrepe za varno in zdravo delo in kako bo vršil nadzor nad izvajanjem le-teh.Izteka se mi porodniška in bi želela nekaj časa delati polovični delovni čas. Ali me lahko delodajalec zavrne?
Pravica do dela s krajšim delovnim časom iz naslova starševstva izhaja iz Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico delati krajši delovni čas (t. j. najmanj
