Od 4. 8. 2015 dalje se v Sloveniji uporabljajo spremembe in dopolnitve zakona o izvršbi in zavarovanju, ki vsaj deloma izboljšujejo položaj ljudi z minimalno plačo, in tistih, ki prejemajo plačo malo nad zneskom minimalne plače ter imajo na svoje prejemke vložene pravnomočne izvršbe upnikov.
Sprejete spremembe med drugim zvišujejo varovani znesek plače, ki mora delavcu ostati na transakcijskem računu v primeru izvršbe. Tako bo delavcu v primeru izvršbe na njegovem transakcijskem računu moral ostati denarni znesek najmanj v višini neto minimalne plače. Gre torej za znesek, ki ga delavec, ki prejema minimalno plačo, prejme na svoj transakcijski račun in katerega namen bi naj bil pokritje osnovnih življenjskih stroškov. V tem primeru se takšnemu delavcu zaradi pravnomočne izvršbe ne bo smelo poseči v ta denarna sredstva. Po do sedaj veljavni zakonodaji se je namreč z izvršbo lahko poseglo tudi v minimalno plačo, kar pomeni, da je delavec že ob samem prejemu plače razpolagal z denarnim zneskom, ki je bil nižji od minimalne plače.
Po sprejetih spremembah so izjema npr. terjatve iz naslova preživnine, ki lahko predstavljajo večji poseg na denarna sredstva, vendar pa mora na transakcijskem računu ostati najmanj 50 % minimalne plače.
V ZSSS smo že večkrat javno pozvali, da se mora slovenska zakonodaja spremeniti v tej smeri. Zato smo tudi vztrajali, da mora biti sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju vključena v socialni sporazum. Dejstvo je namreč, da se vse več delavk in delavcev vedno težje prebija iz meseca v mesec, da so fiksni mesečni stroški na položnicah vse višji in da jih je vedno težje tekoče plačevati. Težava je toliko večja, če je v gospodinjstvu zaposlena samo ena oseba. V ZSSS smo namreč prepričani, da je treba socialne stiske ljudi, ki so velikokrat povzročene tudi z izvršbami in njihovimi poplačili na že tako njihove minimalne mesečne prejemke, reševati tudi na tem področju. Sindikati, podpisniki socialnega sporazuma 2015 – 2016, smo tekom pogajanj uspeli zahtevo po spremembi minimalnega zneska, ki mora v primeru izvršbe ostati na transakcijskem računu, vključiti tudi v sklenjen socialni sporazum. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da je dvig varovanega zneska plače, ki mora delavcu ostati na transakcijskem računu, neposredna posledica sindikalnega pritiska. Zato nas veseli, da je ministrstvo za pravosodje hitro pristopilo k uresničevanju obveze vlade iz socialnega sporazuma, še bolj pa veseli dejstvo, da so predlagane spremembe bile v Državnem zboru RS sprejete z veliko večino. S tem se bo namreč veliki skupini ljudi, tistim z najnižjimi prihodki, vsaj malce olajšalo preživljanje skozi mesec.
Boj za pravice delavcev pa s tem seveda še ni končan. Čaka nas še sprememba stečajne zakonodaje (v smeri, da bi terjatve delavcev v stečajnih postopkih bile poplačane pred vsemi upniki, tudi pred bankami), učinkovitejšo delo inšpektorjev in kaznovanje kršiteljev delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb. Pa to ni vse! Spisek potrebnih sprememb za pravičnejši položaj delavcev in spoštovanje njihovega dostojanstva je dolg. Lahko pa nam tudi posredujete svoje predloge in opažanja.
Pred tem pa je potrebno oddati podpis za podporo spremembi definicije minimalne plače. Zbiranje podpisov za spremembo zakona o minimalni plači se prične 1. septembra na upravnih enotah. Vsak podpis pomeni dodaten, močnejši pritisk na politiko, da sprejme zakone, ki bodo po meri ljudi in ne po meri peščice izbrancev.
Solidarni smo močnejši!
Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS