Prvo majski prazniki so pred vrati in kot bi trenil bo tu tudi 30.6., dan v letu do katerega imate pravico izrabiti preostanek letnega dopusta, ki vam je pripadel v letu 2012 in ga še niste izkoristili.
Novi Zakon o delovnih razmerjih (dalje ZDR-1) v 162. členu določa, da ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu do 30. junija naslednjega koledarskega leta. Po tem datumu pravica do izrabe dopusta ugasne in dopust propade!
V primeru, da delavec letnega dopusta ni mogel izrabiti zaradi odsotnosti zaradi dolgotrajne bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, pa ga lahko izrabi v celoti do 31. decembra naslednjega koledarskega leta.
Zahtevo za izrabo letnega dopusta je potrebno pisno nasloviti na delodajalca. Če se sliši zapleteno, je dejansko povsem enostavno. Na list papirja zapišite obdobje v katerem želite izrabiti preostali del letnega dopusta in ga s svojim imenom in priimkom, ter podpisom predložite delodajalcu oziroma osebi, ki vam običajno odobrava izrabo dopusta. Zahtevo si pripravite v dveh izvodih, tako boste en izvod lahko dali tej osebi, na drugega se bo pa ta ista oseba podpisala, kar bo pomenilo, da je prejela zahtevo.
Letnega dopusta ne koristite brez soglasja delodajalca, ki vam lahko želeno izrabo zavrne le v primeru če potrebe delovnega procesa ne dopuščajo, da bi izostali z dela.
Ker se pri različnih delodajalcih delavci nahajajo v različnih situacijah- nekaj napotkov in opozoril:
LETNI DOPIST in VIŠEK UR
Delavci, ki imajo še neizrabljen letni dopust iz leta 2012 in iz istega obdobja tudi višek ur, imajo pravico do izrabe letnega dopusta v celoti, ne glede na to ali izraba viška ur to dopušča ali ne! Tudi novi ZDR-1 v 163. členu določa, da ima delavec pravico do dopusta upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca. Delodajalec ima pravico delavcu odrediti izrabo viška ur v času, ko delovni proces to dopušča, kar pa ne pomeni, da ima pravico zavrniti izrabo letnega dopusta, če delavec to zahteva! Torej, če delodajalec delavca napoti na izrabo viška ur pomeni, da delavni proces omogoča in dopušča odsotnost delavca z dela, zato zavrnitev izrabe letnega dopusta ni mogoča oziroma zakonita. V primeru zavrnitve izrabe letnega dopusta zaradi večjega števila neizkoriščenih ur, pa obvestite predstavnike območne organizacije ZSSS zaradi nadaljnjega pravega ukrepanja- tožbe na izplačilo odškodnine zaradi neizrabljenega letnega dopusta.
LETNI DOPUST IN ČAKANJE NA DELO DOMA
ZDR-1 uvaja nov institut- to je čakanje na delo doma( 138. člen) . Za ta institut je značilno, da ga uporabi delodajalec, kadar ne more zagotoviti dela za delavca. Seveda ta čas ni enak času dopusta za delavca, saj mora delavec ostati v kraju bivanja in biti na razpolago, če ga delodajalec pokliče nazaj na delo. Zavrnitev takojšnjega odziva in vrnitve nazaj na delo lahko šteje kot kršitev pogodbenih obveznosti. Seveda pa ima delavec tudi v času čakanja na delo doma pravico zahtevati izrabo letnega dopusta. Razlika med čakanjem na delo doma in letnim dopustom je v tem, da se lahko delavec v času dopusta prosto giblje iz kraja v kraj in da mu pripada nadomestilo plače v višin 100% povprečne plače iz zadnjih treh mesecev. V primeru čakanja na delo doma pa mora ostati na naslovu svojega bivališča, dostopen na poziv delodajalca in prejema nadomestilo v višini 80% povprečne plače iz zadnjih treh mescev. Tako kot v primeru koriščenja viška ur, tudi pri čakanju na delo doma lahko zaključimo, da delavni proces omogoča in dopušča odsotnost delavca z dela, zato zavrnitev izrabe letnega dopusta ni mogoča oziroma zakonita.
Avtorica: Andreja Toš Zajšek, Samostojna pravna svetovalka ZSSS, 21.4.2013