Ekonomsko-socialni svet je na svoji petkovi seji imel na dnevnem redu dve, za delavke in delavce najpomembnejši reformi. Gre za predlog reforme trga dela in v okviru tega predlog novega Zakona o delovnih razmerjih in predlog sprememb Zakona o urejanju trga dela ter predlog pokojninske reforme oz. novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Gradiva (prek 800 strani besedila) je članom ESS vlada poslala dan pred sejo. V zadnjih nekaj tednih smo v medijih zasledili napovedi, da bo reforma trga dela med ostalim odpravila plačan odmor za malico in dodatek za minulo delo, kar so delodajalci z veseljem podprli, v ZSSS pa smo te in še nekatere druge predloge ostro zavrnili in napovedali boj za ohranitev teh delavskih pravic, vključno s tem, da se v primeru, če odmora za malico in minulega dela v predlogu Zakona o delovnih razmerjih ne bo, o njem sploh ne pogajamo.
Vendar so, na veliko razočaranje delodajalcev, nekatera naša opozorila naletela na plodna tla. Minister za delo Andrej Vizjak je, za razliko od svojega predhodnika, naša opozorila vzel veliko bolj resno in iz besedila ZDR odstranil prvotno predvideno odpravo plačanega odmora za malico in dodatka za minulo delo. Vse ostalo je zdaj predmet pogajanj, ki se bodo pričela čez 14 dni. Vsekakor je v predlagani reformi trga dela ostala za ZSSS sporna uvedba sicer nekoliko modificirane oblike malega dela, ki je že bilo zavrnjeno na referendumu.
V ZSSS še vedno vztrajamo, da je brezposelnim treba zagotoviti redno, ne malo delo, ne nasprotujemo pa možnosti, da se uredi možnost upokojencem, da opravljajo začasna dela oz. občasna dela.
Na pogajalski mizi se je, kljub povsem drugačnim napovedim vladnih predstavnikom iz začetka leta, znašla tudi pokojninska reforma oz. nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlagatelji so tokrat v njem upoštevali našo temeljno zahtevo iz propadle Svetlikove reforme, da mora biti 40 let delovne dobe dovolj za polno pokojnino. Vendar pa zakon predvideva postopno izenačitev tega pogoja tudi za ženske, kar pomeni, da bi naj po prehodnem obdobju ta pogoj veljal tudi za njih.
V ZSSS bomo podrobno proučili vse predlagane zakone in se pripravili na zahteven pogajalski proces, ki bo sledil. Vladi se mudi, saj želi obe reformi uveljaviti s pričetkom leta 2013. Takega pogajalskega tempa na področju socialnega dialoga v tej državi še ni bilo. Vsekakor je njegov pozitiven izid mogoč, vse pa je odvisno od tega, kaj bo zapisano v zakonih, ki jih bo vlada poslala v državni zbor in v končnih besedilih, ki bodo tam sprejeta. Zato bomo v jesenskem obdobju o teh temah opravili terenske posvete s člani in sindikalnimi zaupniki in na podlagi vaših mnenj in predlogov sprejeli odločitve o naših prihodnjih ravnanjih.
Milan Utroša, sekretar ZSSS